Pozeba v sadovnjaku, posledice in domače rešitve

Nekaj nasvetov, kako prepoznati, kaj je pozeblo oz. kaj ja v takem primeru potrebno ali mogoče narediti, smo pripravili s portalom Zeleni svet.

Vas skrbi, da je pozeblo tudi vaše sadno drevje? Je pozeba pobrala celoten pridelek ali je škoda majhna? Najbolj poškodovani so cvetovi marelic, breskev, sliv in češenj. Nekoliko manj pa jablan in hrušk. Pokazali vam bomo kako ugotoviti, če je sadno drevje pozeblo in kako ukrepati v domačem vrtu za dober pridelek.

V letih, ko so zime tople in imamo pozimi pomladanske temperature, se zgodi, da sadno drevje spomladi hitro zacveti. Če imamo v času cvetenja zelo nizke temperature, so v domačem sadovnjaku hitro težave. Nizke temperature, ki padejo pod ledišče v času cvetenja niso dobrodošle. Matjaž Maležič pravi, da cvet sadnega drevja, ko se začne odpirati, lahko pozebe že pri temperaturi -1 do -2 °C.

Pestič v cvetu je v času cvetenja zelo nežen in hitro zmrzne. Pozeba je hujša, če je zjutraj hladno in vlažno vreme. V dolinah, kjer se zadržuje hladen zrak in vlaga, je pozeba opazna že pri -2 °C. Vodja Sadne drevesnice Studenec pravi, da je lahko višje v krošnji pri istem mrazu škoda manjša. Prav tako je ob rahlo vetrovnem vremenu, ker veter preprečuje zadrževanje vlage, škoda po pozebi manjša.

Odprti cvetovi breskev hitro pozebejo. V tem primeru pomrznejo plodnica, pestič in prašniki. Enako se zgodi pri marelici, ki cveti. Ravno tako pozebejo odprti cvetovi češenj in sliv. Pri češnjah so poškodovani celo zaprti brsti. Pojavlja se tudi škoda pri jablanah in hruškah, ki so v fazi rdečega balončka.

Pri jablanah in hruškah je zaradi pozebe najbolj prizadet srednji cvet, ki s cvetenjem prehiteva ostale cvetove.

Pozeba v začetni fazi ni takoj vidna. Naš sogovornik pravi, da jo najlažje opazimo, če pogledamo pestič, ki je v sredini cveta. V primeru, da je pestič steklen, rjav ali črn je pozeba opravila svoje delo.

Vsak vrtičkar lahko cvet prereže na pol in preveri plodnico, ki se nahaja v spodnjem delu cveta. V primeru, da je plodnica rjava, črna je cvet pozebel. To lahko naredimo z vsakim majhnim in ostrim nožem.

Kako močna je pozeba lahko ugotovimo, če določimo 10 naključnih cvetov ali brstov na drevesu in preverimo stanje pestiča in plodnice. Postopek smo opisali v prejšnjem odstavku. Če je pozeblo 5 od 10 cvetov na drevesu, je pozeba 50 %. V domačem vrtu je treba preveriti več sadnih vrst in sort, ker škoda na vseh ni enaka.

V primeru, da pozeba ni velika je celo koristna, saj opravi naravno redčenje plodov že v času cvetenja.

Matjaž pravi, da v velikih nasadih proti pozebi ukrepamo z oroševanjem. Z ukrepom začnemo takoj, ko temperatura pade pod ledišče. Orošuje se ves čas, ko imamo problematične temperature, oziroma toliko časa, dokler se ves led ne stopi.

V trenutku, ko kapljica vode z oroševanjem pade na brst med zamrzovanjem, odda toploto in tako vzdržuje višjo temperaturo v brstu, da marelice, breskve, slive in ostalo sadno drevje ne pozebe.

V primeru, ko drevesa niso velika jih pokrijemo z zimsko vrtno tkanino. Tako s pokrivanjem ustvarimo mikroklimo, ki lahko prepeči pozebo. Temperatura je za 1 do 2 °C višja kot v okolici in sadno drevje je lahko rešeno, če temperature niso prenizke.

Marelica cveti zelo zgodaj. Če je posajena ob zidu, je tudi to marelico priporočljivo pokriti z debelejšo vrtno tkanino. Zid se čez dan ogreje in ponoči oddaja toploto. Tako lahko preprečimo večjo škodo na marelici ob zidu. Pokrivanje marelice je koristno tudi v primeru, ko v času cvetenja dežuje. Takrat preprečimo omočenost cvetov in pojav cvetne monilije.

V Drevesnici Studenec opažajo, da pozebo boljše prenesejo drevesa, ki so bila v prejšnjem letu v dobri kondiciji in so primerno prehranjena. Proti pozebi lahko krepimo rastline tudi tako, da jih nekaj dni do najmanj en dan pred nizkimi temperaturami poškropimo s pripravki za krepitev rastlin pred pozebo na osnovi alg in aminokislin. Tako je potem lahko nekoliko manj škode.

V primeru, da se v času cvetenja pojavlja vlažno vreme, dež ali jutranje megle, je treba poskrbeti za škropljenje proti cvetni moniliji. V ta namen uporabljamo izključno pripravke proti cvetni moniliji, ki so primerni za škropljenje v cvet in niso strupeni za čebele. Škropimo vedno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj, ko ne piha veter in čebele ne letajo, da jih ne motimo.

Tako preprečimo okužbo in s tem uničenje cvetov, ki je večje v vlažnem vremenu, dežju. Posledično preprečimo tudi propadanje poganjkov. V primeru, da cvetje in poganjki propadajo več let zapored, lahko propade celo drevo. Zato Matjaž svetuje, da pri koščičarjih poskrbite tudi za škropljenje v času cvetenja in vlažnega vremena.

Treba je vedeti, da prvi davek pobira pozeba, drugi davek na češnjah, breskvah, marelicah in ostalih koščičarjih pa pobira vlažno in deževno vreme. Prvič škropimo, ko je odprtih do 30 %cvetov in drugič, ko so odprti vsi cvetovi. Samo tako lahko pričakujemo domače sadje tudi v neugodnih letih.

V pomladanskem času sadimo tudi novo sadno drevje, da pomladimo sadovnjak ali nadomestimo manj odporne sorte. S sajenjem v marcu pohitimo. Sadimo lahko tudi v toplem januarju, februarju, ko zemlja ni zmrznjena. S sajenjem nadaljujemo še v marcu in lahko še tudi v aprilu.