• 01 529 17 20
  • 041 622 041
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Šparglji

Šparglji

Sadike, ki so označene s " ✓ " , so na zalogi! Opisi lastnosti podlag so spodaj pod tabelo!

št.slikasortana zalogičas zorenjapodlagaopombaMPC
35

DARIANA2-l korenike(poganjki nekoliko debelejši)
36

ARIANE2-l korenike(poganjki so tanjši)

Špargelj (Asparagus officinalis L.) je delikatesna vrtnina, ki je v svetu znana že več kot 4000 let. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so ga cenili predvsem kot zdravilno rastlino, francoskemu kralju Ludviku XIV. pa gre zahvala, da se je njegova kulinarična uporaba v srednjem veku ponovno razširila. Takrat so bili šparglji predvsem na jedilnikih kraljev ter drugega plemstva in od tedaj verjetni izvira njihov vzdevek 'kraljeva vrtnina'.

Slovenci poznamo svojstven okus in blago grenčico poganjkov špargljev že od nekdaj. Sveže domače šparglje so cenili predvsem premožnejši ljudje in ljubitelji, pridelovali pa smo jih celo za dunajski cesarski dvor. Po drugi svetovni vojni se je pridelava na naših tleh močno zmanjšala, vendar se z osamosvojitvijo Slovenije ta vrtnarska kultura spet počasi vrača na naše kmetije, v vrtove in v naše kuhinje.

  • Šparglji Dariana
  • Šparglji Mondeo
  • Sajenje špargljev
  • Nasad špargljev poleti

Gojenje špargljev

Špargelj je trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na istem mestu tudi več kot 20 let. Uživamo mlade poganjke, ki jih pobiramo v pomladnih mesecih. Če pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi, pred odganjanjem, nad rastlino nasujemo zemljo v grebene, spomladi iz njih pobiramo beljene šparglje ali beluše. So milejšega okusa z manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji. Zelenih špargljev ne gojimo v grebenih, ampak pustimo mlade poganjke rasti na svetlobi, da se obarvajo. Imajo izrazitejši okus ter vsebujejo več vitaminov in drugih snovi.

Šparglje prvič pobiramo 2 leti po sajenju enoletnih sadik in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja
poganjkov podaljšamo na 4 - 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno.

Sajenje špargljev

Za domače potrebe štiričlanske družine priporočamo nasad 20-tih rastlin šparglja     

Izbira zemljišča in lege nasada

  • Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih.
  • Optimalna pH reakcija tal je med 5,5 in 7 (rahlo kisla do nevtralna).
  • Izberemo sončno lego, vrste v katere bomo sadili šparglje pa prilagodimo smeri stalnih vetrov, kar zmanjšuje možnosti glivičnih okužb nasada.

Priprava zemljišča

Življenjska doba špargljevega nasada je 10 in več let, zato zemljišče za nasad temeljito pripravimo:

  • zemljišče očistimo trajnih plevelov
  • pognojimo z organskimi gnojili (npr.: 50 do 100 kg zrelega hlevskega gnoja na 10 m2 zemljišča)
  • založno pognojimo z mineralnimi gnojili (dodajamo fosfor in kalij, podobno, kot pri sajenju sadnih rastlin, kjer gre tudi za trajni nasad)
  • zemljišče globoko prelopatamo (30 do 40 cm globoko)
  • na težkih tleh je potrebna globlja obdelava ali izvedba drenaže, da bi izboljšali odcednost tal

Izbor sadilnega materiala

Nasad špargljev navadno zasnujemo z enoletnimi korenikami. Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik (podzemnega dela enoletne rastline v času mirovanja). Prednost tega načina je močna začetna rast, enostavnejša oskrba mladega nasada in šparglje lahko začnemo pobirati eno leto prej.

Priporočila za sajenje:

  • enoletne korenike sadimo v mesecu marcu in aprilu, ko se tla ziroma segrejejo na 12 oC
  • sadike - korenike na dno jarka polagamo tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste oziroma vzdolž jarka (brsti rastejo v vrsti, kar je vidno tudi po ostankih lanskoletnih poganjkov)
  • po sajenju jih takoj prekrijemo s prstjo, vendar ne debeleje kot 10 cm. Sadilni jarek dokončno zasujemo šele v pozni jeseni, po končani rasti in pred prezimljanjem špargljev.
  • sadikam – korenikam ne prikrajšujemo korenin
  • Priprava sadilnih jarkov

Globine in razdalje sajenja

  • globina sajenja: glej sliko
  • razdalje v vrsti: 25 cm (zeleni), 33 cm (beli)
  • razdalje med vrstami: beljeni šparglji med 2 in 2,5 m, zeleni šparglji lahko tudi od 1,5 do 1,8 m

Običajni sklop rastlin na hektar je tako 12.000 do 15.000 za beljene šparglje, za zelene pa do 25.000 rastlin na hektar.

Oskrba nasada

V nasadu špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po potrebi namakamo in škropimo proti boleznim in škodljivcem. V jeseni, ko porumeni, pokosimo nadzemni del rastline.

Gnojenje z organskimi gnojili, poleg vnosa hranil v zemljišče, ugodno vpliva tudi na strukturo tal, zato je posebno priporočljivo za nasade beljenih špargljev. Primerno mineralno gnojilo za šparglje je NPK 7-20-30, dušik pa dodajamo s KAN-om.

Spravilo pridelka

Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladna.

  • pri pridelavi beljenih špargljev po tretjem letu od zasnove nasada, ko nasad vstopi v rodnost, nad vrstami rastlin iz prsti oblikujemo grebene, tako da mladi poganjki dosežejo želeno dolžino, ne da bi pogledali iz zemlje. Iz grebenov pobiramo poganjke vsak dan, s posebnim podaljšanim nožem. Ob koncu pobiranja (po osmih tednih) grebene razgrnemo in zemljišče plitvo obdelamo, da izboljšamo prezračenost tal.
  • zelene šparglje gojimo na ravni površin, brez nasutih grebenov. Poganjke pobiramo 2 - 3 x tedensko,
    ko so visoki približno 20 - 30 cm.

Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo.

Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo (sveže ali blanširane) ali vložimo (kis ali slanica).

Vsebnost in zdravilnost

Mladi poganjki, ki jih navadno uživamo, so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterična olja, jantarno kislino ter druge učinkovine. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob je špargelj odlična dietna hrana, tudi za sladkorne bolnike.

Špargelj deluje kot blag diuretik (asparagin, ki da značilen vonj urinu), lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Zdravniki ga priporočajo pri slabokrvnosti in bolnikom po operacijah. Špargelj naj ne uživajo ljudje z akutnim vnetjem sklepov ali z obolelimi sečili.

Špargelj ima tudi sloves afrodiziaka,    za kar pa se ima verjetno zahvaliti predvsem obliki mladih poganjkov.

Uporaba v kulinariki

Priprava prvovrstnega obroka špargljev je mogoča le, kadar uporabljamo sveže poganjke. Zaradi omejene možnosti skladiščenja, uporabimo šparglje v najkrajšem času od pobiranja. Že po dveh do treh dneh postanejo poganjki vlaknati, še posebno, če jih shranjujemo v suhem in toplem prostoru.

Pred kuhanjem spodnji del poganjkov špargljev olupimo in tako odstranimo vlaknato zunanjo plast. Najprimernejše je kuhanje v pokončnem položaju (posebni lonci), tako da je spodnji del špargljev v vodi, nežni vršički pa se kuhajo v sopari. Vodo solimo, dodamo lahko še ščepec sladkorja, košček masla in malo limoninega soka. Glede na debelino poganjkov kuhamo beljene šparglje približno 20 minut, zelene pa le 10 – 15 minut. Uporabimo tudi olesenele dele špargljev in olupke: iz njih skuhamo prevretek oziroma jušno osnovo za juhe, rižote in omake.

Nadaljnja priprava je odvisna od izbranega recepta. Kuhani šparglji kot predjed, zabeljeni z oljčnim oljem ali z različnimi polivkami in omakami, špargljeva juha, špargljeva rižota, špargljeva solata in špargljeva omleta, so le nekatere jedi iz te prvovrstne vrtnine. Pri pripravi špargljev običajno ne uporabljamo močnih začimb, s katerimi bi prekrili njihovo značilno aromo.

Poganjke lahko uživamo tudi presne in s tem preprečimo izgubo vitaminov in drugih snovi.

Recepti

Špargljeva juha za 5 oseb

15-25 dag špargljev
1 kisle smetane
velika žlica pšeničnega zdroba (srednje velika žlica moke)
1,0 l vode (ali 0,5 l vode + 0,5 l mleka)
sol
sladkor
muškatni orešek


Očiščene, na koščke narezane šparglje kuhamo 10 min. v približno 5 dcl osoljene in rahlo sladkane (1 kavna žlička) vode.
Zmiksamo s palčnim mešalnikom ter zalijemo s preostankom vode (po želji z delom mleka).
Ko zavre, zakuhamo pšenični zdrob ter v juho vlijemo kislo smetano. Začinimo z muškatnim oreškom.
Če gostimo z moko, jo zamešamo v smetano in prevremo.
Lahko pa tudi ne gostimo z moko ali zdrobom - v tem primeru damo malce več špargljev.

Šparglji v solati
Zeleni šparglji z jajcem
Šparglji z zeleno in jabolkom
Špargljeva kremna juha
Šparglji v frikaseju
Rižota s šparglji in parmezanom
Špageti s šparglji
Spomladanska solata iz testenin, špargljev in rukole
Šparglji z mlado čebulo
Šparglji z drobtinami
Ocvrti šparglji
Šparglji z jajci - malo drugače

Najboljši in edino dobri šparglji so sveži šparglji!


Studenec 48, 1260 Ljubljana – Polje

01 529 17 20

041 622 041

© 2020 Drevesnica Studenec. All Rights Reserved. Powered by Oblikovalnica